07.10.2019

S prepletom ukrepov železnic in držav do razvoja železniškega tovornega prometa

V četrtek in petek, 3. in 4. oktobra, je v Beogradu potekala delavnica z naslovom Regional Rail Connectivity in the Danube macro-region. Delavnica je bila organizirana v okviru izvajanja Podonavske strategije – Prednostno področje 1b (PA1b), ki jo koordinira slovensko Ministrstvo za infrastrukturo, njen soorganizator pa je bila Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UNECE).

Področje, ki ga pokriva Podonavska strategija, sega od južne Nemčije do Črnega morja. Njen del so Avstrija, Bolgarija, Hrvaška, Češka, Nemčija, Madžarska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Moldavija in Ukrajina. Evropska unija s petimi finančnimi programi spodbuja podonavsko območje na različnih področjih, med katerimi je tudi razvoj med seboj povezanih transportnih omrežij.

Cilja delavnice sta bila povečanje zavedanja o pomenu boljše železniške povezanosti podonavskega področja in krepitev sodelovanja med regionalnimi transportnimi deležniki za oblikovanje skupnih, zanesljivih in trajnostnih železniških storitev na mednarodnem trgu. Udeležili so se jo visoki predstavniki ministrstev, železniških prevoznikov, upravljalcev železniške infrastrukture, operaterjev terminalov ter ministrstev iz vseh držav podonavskega področja.

V panelu Železniški sektor – kaj potrebujemo in kaj hočemo je sodelovala tudi direktorica SŽ-Tovornega prometa, mag. Melita Rozman Dacar. V svoji predstavitvi je opisala dejavnost skupine Slovenske železnice in SŽ-Tovornega prometa, ki se mora vsak dan boriti za posel na visoko konkurenčnem evropskem prevoznem trgu. Opisala je tudi težave, ki jih železniškim prevoznikom v Sloveniji povzročajo slabo stanje javne železniške infrastrukture in številna dela na njej. Kot je poudarila, Slovenija v zadnjih letih veliko vlaga v državno železniško infrastrukturo, kar je treba pozdraviti. Kratkoročno pa dela povzročajo težave v prometu. Zato SŽ-Tovorni promet sprejema različne operativne ukrepe, s katerimi svojim kupcem zagotavlja najboljše možne storitve.

Posebno pozornost je direktorica SŽ-Tovornega prometa posvetila železniškim prevozom v regiji, zlasti na nekdanjem X. koridorju, ki je potekal po državah nekdanje Jugoslavije. Po letu 1990 se je količina po njem prepeljanega tovora s skoraj 12 milijonov ton na letni ravni zmanjšala na slab milijon ton. Šele v zadnjih letih se prevozi po železnici ponovno postopoma povečujejo, a je delež železnice v regiji še vedno nižji od 20 odstotkov.

Kot je še poudarila mag. Melita Rozman Dacar, je nekdanji koridor X konkurenčna transportna pot, ki je bistvena za razvoj regije, železniški prevozi na njem pa imajo velik potencial. Za to, da ga bomo lahko izkoristili, pa bo nujno boljše sodelovanje železniških prevoznikov, ki se morajo nenehno prilagajati svojim kupcem in jim ponujati celovite informacije in storitev na ene mestu. Kot primer dobre prakse je opisala uvedbo produkta Sava Express med Ljubljano in Beogradom ter sodelovanje nacionalnih železniških prevoznikov v regiji, ki ga dejavno spodbuja prav SŽ-Tovorni promet.

Poleg ukrepov prevoznikov bo tudi v prihodnje nujno investiranje v železniško infrastrukturo. Pri tem se bodo upravljalci infrastrukture morali dogovarjati, tako da bodo dela v različnih državah potekala usklajeno in bodo ovire za mednarodne blagovne tokove kar najmanjše.

Kot je še poudarila direktorica SŽ-Tovornega prometa, bodo tudi države nekdanjega X. koridorja – predlaganega koridorja RFC 10 – morale z uvedbo ustreznih finančnih, davčnih in regulatornih ukrepov podpreti razvoj prevozov blaga po železnici. Železniški prevoz tovora je namreč pomemben dejavnik ohranjanja našega naravnega okolja, ki ga je tudi Evropska unija prepoznala kot enega od ključnih gradnikov trajnostnega razvoja.

Nazaj na vse novice