20.02.2012

Slovenske železnice so se že odzvale na poročilo Računskega sodišča RS glede gospodarnosti poslovanja pri ravnanju z nepremičninami

Slovenske železnice so proučile poročilo računskega sodišča, ki jim očita negospodarno ravnanje v zvezi z nekaterimi postopki pri ravnanju z nepremičninami. Slovenske železnice ugotavljajo, da so pri navedenih postopkih delovale pravilno in skladno z veljavnimi predpisi in zakonodajo. Kakor sledi tudi iz samega poročila računskega sodišča, pri obravnavanih zadevah ni nastala nobena gospodarska škoda.

Računsko sodišče je v revizijskem poročilu o ravnanju z nepremičninami v obdobju med 1. januarjem 2010 in 30. junijem 2011 Slovenskim železnicam naložilo le dva popravljalna ukrepa.

1. Računsko sodišče je Slovenskim železnicam s popravljalnim ukrepom naložilo, da pozovejo Ministrstvo za promet k sklenitvi dogovora, v katerem bo opredeljen terminski načrt in način, kako se bo dokončno določilo grajeno javno dobro (javna železniška infrastruktura). Skladno z zahtevo bodo Slovenske železnice Ministrstvu za infrastrukturo in prostor posredovale načrt zahtevanih aktivnosti, pričakujejo pa tudi, da bo v dogovoru opredeljen načrt financiranja izvedbe teh nalog.

2. Računsko sodišče je sprejelo tudi popravljalni ukrep, da morajo Slovenske železnice na drugačen način voditi naložbo v Železniški zdravstveni dom. Slovenske železnice bodo zahtevani ukrep spoštovale in v poslovnih knjigah odpravile finančno naložbo ter vzpostavile finančno terjatev v Železniškem zdravstvenem domu.

Oba navedena ukrepa bodo Slovenske železnice izpolnile v zahtevanem 90-dnevnem roku.

Računsko sodišče je podalo še dve priporočili.

V skladu s prvim priporočilom si bodo Slovenske železnice prizadevale za sporazumno razveljavitev izvensodne poravnave iz leta 2008, tako da bodo nazaj pridobile nepremičnine, ki so jih s to poravnavo dodelile Železniškemu zdravstvenemu domu. Prav tako si bodo prizadevale, da vse ostale nepremičnine, na katerih je bil že v prejšnjih letih lastniško vpisan Železniški zdravstveni dom, prenesejo nazaj na ustanovitelja, torej na Slovenske železnice, d.o.o.

Računsko sodišče je podalo tudi priporočilo, da se spremeni Pravilnik o ravnanju z nepremičnim premoženjem v delu ki določa možnost izvedbe javnega razpisa na določljiv krog oseb. Čeprav Zakon o razpolaganju s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti dovoljuje, da se javno zbiranje ponudb izvede za določljiv krog oseb, bodo Slovenske železnice priporočilo upoštevale ter pravilnik popravile tako, da bo omogočen enoten odprt javni postopek prodaje nepremičnin vsem zainteresiranim kupcem.

Še enkrat je treba poudariti, da so Slovenske železnice že pred izdajo revizijskega poročila preklicale brezplačni prenos zemljišč na SŽ – Železniško gradbeno podjetje, ki je bil sklenjen s sodno poravnavo leta 2010. Slovenske železnice so se ponovno same vpisale kot lastnik zemljišč. S tem so bile posledice morebitnega negospodarnega ravnanja takoj odpravljene.

Računsko sodišče je v revizijskem poročilu tudi ocenilo, da pri postopku prodaje večapartmajskih objektov v Lumbardi na otoku Korčula in v zaselku Dumići na Rabu obstaja tveganje za negospodarno ravnanje. Tveganje negospodarnega ravnanja naj bi pomenila prodaja celotnih objektov namesto prodaje po posameznih apartmajih ter prodajanje na internem zbiranju ponudb.

Slovenske železnice zavračajo navedene neutemeljene očitke. V zvezi s tem Računsko sodišče ni podalo nobenega popravljalnega ukrepa ali priporočila.

Dvostopenjski postopek prodaje, ki se začne z interno objavo in nadaljuje z javno objavo v dnevnem časopisju, je skladen z določili 22. člena Zakona o razpolaganju s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Takšen postopek je bil določen zato, ker so delavci SŽ v preteklosti prispevali lastna sredstva k izgradnji oziroma nakupu počitniških zmogljivosti. Vedno pa je podlaga za prodajo uradna cenitev nepremičnine, ki jo opravi sodni cenilec nepremičnin, ne glede na to ali gre za postopek prodaje po internem ali javnem razpisu.

Prav tako ne drži navedba Računskega sodišča, da naj bi prodaja celih objektov pomenila tveganje negospodarnega ravnanja. Slovenske železnice naj bi po mnenju računskega sodišča prodajo enovitih objektov izvedle po »apartmajih«. Oba objekta sta bila zasnovana kot enovita in ne kot apartmajska objekta. Enote nimajo lastnih vhodov, parkirnih mest in električnih števcev ter se zato funkcionalno ne morejo in ne smejo obravnavati kot samostojne enote. Poleg tega enote v obeh stavbah ne ustrezajo minimalnim standardom, ki jih določa hrvaška zakonodaja. Zato bi bilo potrebno pred morebitno prodajo po posameznih apartmajih obe stavbi v celoti adaptirati. Med drugim bi bila potrebna odstranitev sten in nova določitev prostorov ter pridobitev gradbenega dovoljenja in etažiranje nepremičnine.

Kot je pokazala zunanja analiza, ki jo je izdelal sodni cenilec, bi bili stroški ureditve samostojnih enot tako visoki, da prodaja po delih ekonomsko ne bi bila upravičena in bi torej prav to pomenilo negospodarno ravnanje. Obstaja pa tudi veliko tveganje, da se ne bi dalo pridobiti vseh potrebnih dovoljenj za predelavo obeh stavb, ki stojita na zaščitenem obalnem pasu. To je potrdilo tudi pravno mnenje hrvaške odvetniške pisarne, ki so ga Slovenske železnice posredovale Računskemu sodišču že v času revizije.