02.09.2008

Skupina Slovenske železnice ob polletju poslovala z dobičkom

Poslovodstvo Slovenskih železnic je na današnji novinarski konferenci predstavilo poslovanje družbe v prvih šestih mesecih letošnjega leta, v katerih so Slovenske železnice, d.o.o. ustvarile 15,7 milijonov evrov čistega dobička. Prihodki družbe so znašali 202 milijona evrov, odhodki pa 186,3 milijonov evrov. Največ poslovnih prihodkov (44 odstotkov) je transportnih, pomemben del pa predstavljajo sredstva za opravljanje gospodarskih javnih služb ter sredstva za upravljanje in vzdrževanje postaj in postajališč na podlagi pogodb z Direkcijo RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo. Ena izmed temeljnih nalog poslovodstva Slovenskih železnic v prihodnjem obdobju bo zniževanje stroškov in doseganje boljšega izkoristka zaposlenih v dejavnostih in poslih, ki družbi prinašajo pozitiven rezultat.

Slovenske železnice so v prvi polovici letošnjega leta prepeljale za 3,8 odstotka več potnikov kot lani, poslovni prihodki pa so za 2,8 odstotka večji od ustvarjenih poslovnih prihodkov v primerljivem obdobju lanskega leta. Kljub temu je poslovna enota Potniški promet dosegla negativen rezultat iz poslovanja v višini 1,9 milijona evrov.

Na področju tovornega prometa je družba v prvih šestih mesecih prepeljala 9,6 milijona ton blaga, kar je na nivoju preteklega leta. Poslovni prihodki so bili skupno za 4,4 odstotka večji od enakega obdobja lanskega leta, kljub temu pa je poslovna enota Tovorni promet dosegla negativen rezultat iz poslovanja v višini 1,7 milijona evrov. Ob tem velja poudariti, da so Slovenske železnice negativne kumulativne trende pri količini prepeljanega blaga iz prvih petih mesecev uspele ustaviti v juniju, ko je družba prepeljala 1,6 milijona ton tovora, kar je bilo za 5 odstotkov več kot junija lanskega leta.
Infrastruktura, ki opravlja gospodarsko javno službo vzdrževanja javne železniške infrastrukture in vodenje prometa, je v prvih šestih mesecih ustvarila 67 milijonov evrov poslovnih prihodkov in pozitiven skupni rezultat iz poslovanja, ki znaša 3,7 milijona evrov.

Z namenom povečevanja vrednosti prodaje in s tem prihodkov je poslovodstvo družbe v prvem polletju letošnjega leta že izvajalo niz ukrepov (poleg dejavnosti, predvidenih s poslovnim načrtom), in sicer tako na področju tovornega kot potniškega prometa ter infrastrukture. Med tovrstne dejavnosti na področju tovornega prometa sodijo obvladovanje terminalov na slovenskem področju (razvoj posebnih distribucijskih rešitev za nekatere vrste blaga, kot so premog, pesek in les), obvladovanje transportnih koridorjev med terminali (predvsem pri kombiniranem transportu), pridobivanje dovoljenj za vožnjo vlakov po sosednjih državah (vloga za pridobitev licence in varnostnega spričevala v Avstriji je vložena, v pripravi je dokumentacija za vlogo v Italiji), pridobivanje novih voznih sredstev, poleg tega pa je družba razvijala sodelovanje s pristaniščema Luka Koper in Monfalcone, se usmerila v razvoj logističnih rešitev ter začela intenzivneje sodelovati s tujimi prevozniki.

Na področju potniškega prometa so bile dodatne dejavnosti usmerjene v izboljšanje gostinskih storitev na vlakih, pripravo projektov novih postajališč in revitalizacijo postaj ter oglaševanje na voznih sredstvih. Na področju infrastrukture je družba vse svoje organizacijske enote povezala v eno sodobno podatkovno omrežje. Končan je bil remont levega tira Ponikva–Dolga Gora, obnavlja se proga Grosuplje–Kočevje. Odprti so bili novi sodobni prostori za vzdrževanje vozil v Novi Gorici, zgrajen peron na železniški postaji v Ivančni Gorici, poteka pa tudi obnova železniške proge Maribor.

Ob tem so se na Slovenskih železnicah tudi intenzivno lotili ukrepov na področju varnosti v železniškem prometu, med katerimi je zlasti treba poudariti urejanje problematike nivojskih križanj ceste in železnice. Trenutno poteka urejanje 52 prehodov, Slovenske železnice pa so sprejele tudi več notranjih ukrepov za poostritev nadzora nad varnostjo. Obenem se v okviru svojih pristojnosti trudijo za poenostavitev postopkov, na osnovi katerih bodo potencialni ponudniki lahko ponudili signalnovarnostne naprave na našem trgu. S tem se bo omogočila večja konkurenca in se za izvedbo del pridobile ugodnejše cene.

Nazaj na vse novice