24.10.2011

Sklepi tretje seje nadzornega sveta Slovenskih železnic

Nadzorni svet Slovenskih železnic se je danes sestal na svoji tretji seji. Člani nadzornega sveta so se med drugim seznanili s poslovanjem Slovenskih železnic v prvih osmih mesecih leta in z informacijo o poteku prenosa ustanoviteljskih pravic v SŽ-Železniškem zdravstvenem domu.

V obdobju januar-avgust so Slovenske železnice poslovale z dobičkom iz poslovanja v višini 445.000 evrov. Od načrtovanega je rezultat boljši za 8,37 milijona evrov, predvsem zaradi večjih transportnih prihodkov tovornega prometa in boljših rezultatov infrastrukture in vodenja prometa. Čisti poslovni izid je bil negativen v višini 4,82 milijona evrov. V primerjavi z istim obdobjem leta prej je čisti poslovni izid boljši za 3,36 milijona evrov, predvsem zaradi boljšega rezultata poslovanja v tovornem prometu. Izgubo so povečale negativne tečajne razlike v višini 3,9 milijona evrov in izvedeni finančni instrumentov v višini 3 milijone evrov. Z izločitvijo vseh učinkov izrednih vplivov je bila ustvarjena čista izguba v višini 3,36 milijona evrov.

Skupni poslovni prihodki so bili z 274,83 milijona evrov od načrtovanih večji za 9,1 odstotka, lanske poslovne prihodke pa so presegli za 12,6 odstotka.

Dodana vrednost na zaposlenega, preračunana na letni nivo, je v prvih osmih mesecih leta znašala 32.226 evrov, kar je 5,9 odstotka več kot načrtovano in za 16,2 odstotka več kot v istem lanskem obdobju.

Slovenske železnice so v prvih osmih mesecih prepeljale 11,86 milijona ton blaga (za 5,9 odstotka več kot lani) ter opravile 2.603 milijone netotonskih kilometrov (za 12 odstotkov več kot lani) in s tem presegle plan.

V istem obdobju so SŽ prepeljale 10,43 milijona potnikov (za 2,5 odstotka manj kot lani) in opravile 530 milijonov potniških kilometrov (za 4,7 odstotka manj kot lani).

Napovedi prihodkovnih gibanj do konca leta so slabše od pričakovanih. V tovornem prometu se prihodki povečujejo manj kot načrtovano in bodo predvidoma za 2,2 milijona evrov manjši kot načrtovano. Čuti se že vpliv prihajajoče nove krize, zaradi katere bo leto 2012 za tovorni promet zelo težavno. Dodatno letošnje poslovanje otežujeta dva dejavnika, na katera SŽ nimajo vpliva. Prvi je neizpolnjevanje pogodbenih določb s strani države. Rebalans državnega proračuna je letošnja sredstva, namenjena za infrastrukturo, znižal za 2 milijona evrov, sredstva za vodenje prometa pa za 1,5 milijona evrov. Na poslovanje pa bodo do konca leta vplivali tudi izvedeni finančni inštrumenti. Med septembrom in decembrom bodo predvidoma dosegli dodatnih 4,7 milijona evrov.

Po besedah generalnega direktorja Gorana Brankoviča bodo na poslovanje leta 2012 negativno vplivale zaostrene tržne razmere in pričakovano nadaljnje zmanjševanje proračunskih sredstev za obvezne gospodarske javne službe. Poleg tega je negotovo izplačilo prvega obroka za pokritje stroškov obveznih gospodarskih javnih služb v potniškem prometu med letoma 2003 in 2009 v višini 10,7 milijona evrov ter prvega obroka izpadlega kapitala, do katerega je prišlo ob izločitvi javne železniške infrastrukture. Višina obroka znaša 26,8 milijona evrov. Morebitni izpad navedenih obveznosti države bi lahko ogrozil likvidnost Slovenskih železnic.

Nadzorni svet Slovenskih železnic se je tudi seznanil s potekom prenosa ustanoviteljskih pravic v SŽ-Železniškem zdravstvenem domu.

Slovenske železnice so se za prenos odločile, ker v podjetju v skladu z Zakonom o družbi Slovenske železnice in usmeritvami in sklepi Vlade RS in Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS poteka intenzivna sanacija in reorganizacija. Slovenske železnice se usmerjajo v temeljne dejavnosti ter izločajo dejavnosti, ki jih za opravljanje svojih temeljnih dejavnosti ne potrebujejo oziroma lahko posamezne storitve pridobijo na trgu po konkurenčnih cenah. Ena od takšnih dejavnosti je prav zdravstvena dejavnost, ki jo opravlja SŽ-Železniški zdravstveni dom kot zavod s pravico javnosti.

Drugi razlog za prenos ustanoviteljskih pravic je dejstvo, da Slovenske železnice kot edini ustanovitelj Železniškega zdravstvenega doma zaradi sestave sveta zavoda ne morejo uveljaviti svojih ustanoviteljskih pravic, kar bi omogočilo reorganizacijo poslovanja zavoda za doseganje večjih tržnih prihodkov in poslovanje brez izgube. Statut Železniškega zdravstvenega doma že vse od leta 2003 ni usklajen s Sklepom o ustanovitvi Železniškega zdravstvenega doma. Takšno stanje je za Slovenske železnice nevzdržno. Slovenske železnice kot ustanovitelj svet zavoda že vse od leta 2003 pozivajo, naj uskladi statut zavoda s spremembami sklepa o ustanovitvi. Svet zavoda vpis teh sprememb v sodni register vztrajno zavrača, kljub veljavno sprejeti odločitvi ustanovitelja. Zavod te odločitve ni upošteval niti po tem, ko jo je potrdilo Vrhovno sodišče RS.

Slovenske železnice so na podlagi sklepa, ki ga je sprejel še nadzorni svet v prejšnji sestavi, 6. septembra v časniku Delo in na spletni strani SŽ objavile sklep o neobvezujočem javnem zbiranju ponudb. Z objavo javnega poziva in večfaznostjo postopka so si Slovenske železnice prizadevale sprejeti vsestransko najprimernejšo odločitev, ki bo tako v interesu uporabnikov storitev zavoda kot v interesu ustanovitelja.

Nadzorni svet je sklenil, da se čim prej pridobi poročilo računskega sodišča o tej problematiki. Poslovodstvo bo do naslednje seje nadzornega sveta pridobilo pravno mnenje o oškodovanju SŽ in Železniškega zdravstvenega doma (ŽZD) ter o odgovornosti zaradi nespoštovanja pravnomočnih sodnih odločb s strani sveta zavoda ŽZD. Nadzorni svet je soglašal s predlogom poslovodstva, da v roku treh dni po seji nadzornega sveta predstavniki SŽ v svetu zavoda ŽZD ponovno zahtevajo in dosežejo sklic seje sveta zavoda ŽZD, na kateri se zahteva uskladitev statuta s sklepom ustanovitelja. Nadzorni svet podpira stališče poslovodstva, da se zahteva izredni revizijski postopek, v katerem se ugotovijo morebitne nepravilnosti in oškodovanja družbe. Pri tem se upošteva tudi priporočilo AUKN z dne 10. 10. 2011. Nadzorni svet podpira sklep poslovodstva, da se primerjajo cene storitev, ki jih ŽZD izvaja za SŽ, ter slednje primerja s tržnimi cenami z namenom zagotovitve optimalne cene. Pri protikorupcijski komisiji se sproži postopek za ugotovitev morebitnih elementov koruptivnosti pri dosedanjem delovanju Železniškega zdravstvenega doma.