15.01.2010

Odgovor na odprto pismo iniciativnega odbora

Navajanje in obsodbe iniciativnega odbora delavcev SŽ na začasnem čakanju, v današnjem dopisu meni in javnosti, absolutno ne držijo in jih odločno zanikam!

Kot sem že večkrat sporočil javnosti, in to podrobno predstavil tudi na novinarski konferenci, je začasno čakanje ukrep v pristojnosti poslovodstva. To je dalo jasne kriterije o tem koga uvrstiti na seznam začasnega čakanja na delo, poleg tistih, ki so bili v ta ukrep vključeni že od julija 2009 (okoli 350 zaposlenih). Ti kriteriji so, da se v ukrep začasnega čakanja na domu uvrsti tiste zaposlene, ki imajo izpolnjena oba pogoja za upokojitev, invalide ter tiste, ki jim zaradi zaostrenih gospodarskih razmer ni možno zagotoviti ustreznega dela. Končna imena na seznamu so glede na te kriterije izbrali direktorji področij v sodelovanju z vodji posameznih organizacijskih enot, zato je ustanavljanje kakršnihkoli komisij nesmiselno.

Še enkrat poudarjam, da ta ukrep začasnega čakanja na delo ne prejudicira morebitnega ugotavljanja kadrovskih presežkov, saj smo jasno poudarili, tudi na zadnji novinarski konferenci 13. januarja, da bomo kadrovske ukrepe uveljavljali na čim bolj mehak, predvsem pa zakonit in socialno vzdržen način (upokojevanje zaposlenih, prezaposlitve ipd.). Ukrep začasnega čakanja na delo je sicer sestavni del vladnega paketa za ohranjanje čim večjega št. delovnih mest. Odločitev o napotitvi delavcev na čakanje vsekakor ni bila lahka, zato smo se sestave seznama lotili z vso resnostjo in odgovornostjo. Glede na trenutno resno stanje v družbi in na neugodne razmere na trgu so ti ukrepi nujno potrebni. Še posebej, ker želimo zagotoviti obstoj in poslovno stabilnost podjetja. Naš cilj je, da Slovenske železnice saniramo! Ne želim si, da se ponovijo zgledi iz preteklosti, kot je primer Mure.

Prav tako sem jasno izrazil mnenje, za katerim še vedno stojim, da po človeški plati razumem nejevoljo in jezo zaposlenih, ki so vključeni v ukrep začasnega čakanja, vendar sem kot generalni direktor odgovoren, da se odločam v teh težkih in zaostrenih gospodarskih razmerah med tistimi rešitvami oz. odločitvami, ki so v tem trenutku na voljo. Zato je ta rešitev po mojem, glede na vse okoliščine, tudi za zaposlene na začasnem čakanju na delo, še najbolj vzdržna.

Odločno tudi zavračam, da je poslovodstvo na kakršen koli način vplivalo na potek novinarske konference iniciativnega odbora. Nismo imeli informacij kje in kdaj bo novinarska konferenca in to sem za medij na katerega se sklicuje iniciativni odbor jasno povedal. Zavedam se, da živimo v demokraciji in da je svoboda izražanja eden od temeljnih postulatov in da imajo tudi čakajoči zaposleni pravico, da se organizirajo in povedo svoje mnenje. Seveda sem se pripravljen z njimi tudi pogovoriti, vendar v osnovi moje prvotne odločitve, za katero sem prepričan, da je za vse najbolj ugodna, ne bo spremenilo.

Večkrat sem že povedal, da dopuščam možnost, da je v procesu sestavljanja seznamov lahko prišlo tudi do morebitnih nepravilnosti in da bodo te, v kolikor bodo ugotovljene, tudi odpravljene. In v tem smislu sem se jasno izrazil, da naj zaposleni, ki so prejeli obvestila o začasnem čakanja na delo na domu, to obvestila tudi spoštujejo. Nekateri zaposleni namreč tega ne upoštevajo in prihajajo na delovno mesto ne glede na to, da jim delo ni odrejeno. In v tem duhu je bila dana moja izjava za medij. Način poročanja pa je stvar novinarske odločitve in je ne želim komentirati.

Goran Brankovič
Generalni direktor Slovenskih železnic