Zgodovina SŽ

Razvojna pot k Slovenskim železnicam vodi preko stare Avstrije, katere del smo do leta 1918 bili in v tem času doživeli začetek in razcvet železnic na Slovenskem. Zato preglednica neogibno vsebuje pomembnejše dogodke iz avstrijske in torej tudi slovenske železniške zgodovine.

1820

V okolici Idrije izdela nadgozdar Jettmar gozdno železnico "lauf" za oskrbovanje tamkajšnjega rudnika z lesom. Proga tirne širine 342 mm je v celoti iz lesa, tako tudi vozički, le kolesa so iz litega železa. Vozički navzdol vozijo samotéž, navzgor jih potiskajo gozdni delavci. Idrijski lauf je verjetno prva gozdna železnica na svetu.

1841

20. junija je dokončana proga WRB Dunaj - Wiener Neustadt, prvi odsek bodoče železniške zveze prestolnice s Trstom.

1842

23. februarja je v Avstriji ustanovljena Generalna direkcija državnih železnic.

1842

5. maja je dokončana proga WRB Wiener Neustadt - Gloggnitz. Železnica doseže severno vznožje strah vzbujajočega alpskega hrbta Semmeringa. (Konec leta se WRB preimenuje v Wien-Gloggnitzer Bahn - WGB)

1844

21.oktobra je odprta proga Južne državne železnice (SStB) Mürzzuschlag (južno vznožje Semmeringa) - Graz. Progo dobi v zakup WGB. Semmering je zaenkrat še brez proge.

1846

2. junija je odprta SStB-proga Graz - Celje. Tudi to ima v zakupu WGB. V Republiki Sloveniji praznujemo dan železničarjev, 2. junij, v spomin na prihod prvega vlaka na slovensko ozemlje leta 1846.

1848

Pod vodstvom genialnega gradbenika Carla Ghege steče gradnja proge čez Semmering.

1849

16. septembra je odprta proga Južne državne železnice (SStB) do Ljubljane. Promet steče dan pozneje. Še vedno ga izvaja WGB.

1851

Južna državna železnica (SStB) uvede na svojih progah lastno upravo in 1853 prevzame proge WGB.

1854

Proga preko Semmeringa je 15. maja odprta za tovorni promet in 17. julija za ves promet.

1857

Južna državna železnica (SStB) 28. julija doseže Trst in s tem svoj cilj.

1857

1. avgusta začne voziti prvi brzovlak v stari Avstriji in sicer dvakrat na teden na progi Dunaj - Ljubljana, kmalu nato pa vsak dan na progi Dunaj - Trst.

1884

Zaradi podržavljenja zasebnih železnic, ki so se znašle v dolgovih in so prišle pod državni sekvester, nastanejo 1. avgusta Cesarsko kraljeve (avstrijske) državne železnice; Kaiserlich königliche (österreichische) Staatsbahnen – kkStB.

1909

Dokončana je turska proga in s tem sistem „novih alpskih železnic”, zadnji veliki železniški projekt Avstro-Ogrske. (Pyhrnska in karavanško-bohinjsko-kraška proga Celovec/Beljak - Jesenice - Gorica - Trst Sv. Andrej sta bili dokončani že 1906.)

1918

Po razpadu Avstro-Ogrske se v državah-naslednicah nekdanji deli avstrijskih železnic integrirajo ali preimenujejo v nacionalne železnice, pri nas v Državne železnice Kraljevine SHS.

1924

Južna železnica, ki preživi propad monarhije, se znajde v nemogočih razmerah. Preimenuje se v Donau-Save-Adria Eisenbahn-Gesellschaft (DSA, DOSAG) s sedežem na Dunaju.

1929

Iz Kraljevine SHS nastane Kraljevina Jugoslavija, zato se tudi železnice preimenujejo v Jugoslovanske državne železnice (JDŽ).

1930

Iz Nemčije je Jugoslaviji v okviru reparacij na račun 1. svetovne vojne dobavljeno 40 brzovoznih, 30 potniških in 40 tovornih parnih lokomotiv.

1936

Ferrovie dello Stato (FS) 21. aprila dokončajo elektrifikacijo prog Trst - Postojna in Pivka - Rijeka, ki sta od 1918 do 1945 na italijanskem ozemlju. Po drugi svetovni vojni „podedujemo” sedemnajst italijanskih električnih lokomotiv skupine 626.

1941- 45

JDŽ prenehajo obstajati, saj si jih razdelijo DRB, FS in MAV, v NDH nastanejo Hrvatske državne železnice (HDŽ), v Srbiji pa (ponovno) Srbske državne železnice (SDŽ).

1952

V procesu uvajanja samoupravljanja na JDŽ v letih 1951-54 se le-te preimenujejo v Jugoslovanske železnice - JŽ.

1958

Na JŽ pride prvih šest dizelhidravličnih premikalk serije 731, izdelek avstrijske tovarne Jenbacher Werke. Licenčno proizvodnjo povzame Đuro Đaković v Slavonskem Brodu, ki jih do leta 1965 izdela skupaj 38.

1960

6. novembra pridejo v Slovenijo prve štiri garniture tirnih avtobusov. Zadnje "goše" vozijo na področju ŽG Ljubljana še leta 1990 na progi Trebnje - Sevnica in 1991 na progi Divača - Pula. Po osamosvojitvi jih odstopimo Hrvaškim železnicam.

1961

Iz ZDA prispe januarja v Slovenijo prvih sedem dizelelektričnih lokomotiv serije 661, izdelek tovarne General Motors, ki se jih takoj prime vzdevek "kennedy".

1961

Steče dobava lahkih štiriosnih dizelelektričnih lokomotiv serije 642, ki jih po francoski licenci izdeluje tovarna Đuro Đaković. Do leta 1972 jih pride v Slovenijo 21. Dobijo vzdevek "evrofime" oziroma "đurice".

1962

29. novembra je dokončana elektrifikacija proge Postojna - Ljubljana.

1962

Dobavljenih je prvih deset šestosnih električnih lokomotiv vrste 362, izdelek italijanske firme Ansaldo. To so prve elektrolokomotive, izdelane za Slovenijo.

1964

Poljska tovarna Pafawag začne dobavljati v Slovenijo za primestni promet elektromotornike serije 311/315 - popularne "gomulke".

1964

27. novembra je dokončana elektrifikacija proge Ljubljana - Jesenice.

1964

Tovarna Jenbacher Werke izdela za JŽ prvi dve močnejši dizelhidravlični premikalki serije 732.

1967

27. novembra je dokončana elektrifikacija proge Zalog - Zidani Most.

1967

V Jugoslavijo steče dobava 22 modificiranih lahkih štiriosnih dizelelektričnih lokomotiv serije 643, izdelek francoske tovarne Brissonneau et Lotz SA iz mesta Creil, ki traja do 1978. Licenčno proizvodnjo povzame Đuro Đaković.

1968

V Slovenijo steče dobava štirideset lažjih štiriosnih električnih lokomotiv vrste 342, izdelek italijanske firme ASGEN, ki se zaključi leta 1970. Železničarji jih nekoliko posmehljivo krstijo za "mopede".

1968

5. novembra je dokončana elektrifikacija proge Zidani Most - Rimske Toplice.

1969

Železnica je začela opravljati prevoze zabojnikov (kontejnerjev). Sredi leta 1969 so tedanja podjetja ZŽTP Ljubljana, Slovenija sadje in Fersped začela s prevozi zabojnikov; naloženi so bili s sadjem za zahodnoevropsko tržišče. Zabojnike so nakladali v Hočah in Mariboru. Na teden so odpremljali tri do pet zabojnikov v Zahodno Evropo, šest zabojnikov pa po Jugoslaviji. Leto 1969 štejemo tudi za začetek delovanja prekladalne kontejnerske postaje Maribor Tezno. Promet z zabojniki se je v naslednjih letih postopoma povečeval.

14. decembra je dokončana elektrifikacija proge Zidani Most - Dobova.

1970

Iz Nemčije pride v Slovenijo deset dvojnih dizelhidravličnih motornikov serije 711. Ker so motorji izdelek tovarne MTU iz grupacije Daimler-Benza, jih železničarji kličejo "mercedesi".

1971

21. maja je dokončana elektrifikacija proge Rimske Toplice - Celje.

1973

Junija je dokončana elektrifikacija proge Celje - Poljčane.

1973

Iz Italije pridejo prvi Fiatovi dizelmehanični motorniki serije 813/814, ki začnejo na stranskih progah nadomeščati že zelo betežne tirne avtobuse "goše". Zadnji so dobavljeni leta 1976.

1973

Steče dobava 25 dizelelektričnih lokomotiv serije 644 iz španske tovarne Macosa, ki jih izdeluje po licenci GM. Prime se jih vzdevek "španke".

1974

Decembra je dokončana elektrifikacija proge Poljčane - Maribor.

1975

Francoska tovarna Alsthom dobavi decembra v Slovenijo prve od 39 modernih šestosnih električnih lokomotiv serije 363. Ker so zelo lepo oblikovane, jih železničarji po francoski igralki Brigitte Bardot poimenujejo "brižitke".

1975

27. decembra je dokončana elektrifikacija proge Divača – Koper.

1977

27. maja je dokončana elektrifikacija proge Maribor - Špilje.

1978

11. aprila parna lokomotiva 33-110 na zadnji, posebni vožnji iz Ljubljane v Postojno konča obdobje parne vleke v Sloveniji.

1978

Na progi Ljubljana - Jesenice začne 27. novembra obratovati daljinsko krmiljenje prometa, tako imenovana telekomanda.

1981

Na progi Divača - Koper začne 24. avgusta obratovati telekomanda.

1983

V mariborski TVT Boris Kidrič steče izdelava novih dizelhidravličnih motornikov serije 713/715. Ker jih poganjajo motorji znamke MBB, dobijo vzdevek "messerschmitt".

1984

5. novembra prispeta iz Slavonskega Broda v Slovenijo prvi dve dizelelektrični lokomotivi serije 664-100, izdelek General Motors, ki ju sestavi tovarna Đuro Đaković. Takoj se jih prime vzdevek "reagan".

1986

Redno začne voziti slovenski muzejski vlak, ki ga na začetku sestavljajo parna lokomotiva 17-006 in šest starinskih potniških vagonov.

1988

Konec leta iz mariborske tovarne TVT izstopi prvi predelani in posodobljeni dizelmehanični motornik 813/814-100, ki po obliki spominja na "messerschmitte" 713/715.

1991

Z novim voznim redom začne 2. junija v sodelovanju s hrvaškimi železnicami na naših progah voziti EuroCity vlak Mimara, z najsodobnejšimi, klimatiziranimi vagoni.

1991

Po razpadu Jugoslavije se železnice v Sloveniji preimenujejo v Slovenske železnice, SŽ.

1992

10. junija postanejo Slovenske železnice članica Mednarodne železniške zveze UIC. Hkrati z novo številčno lastniško oznako 79, ki nadomesti jugoslovansko 72, se vozila konec septembra označijo tudi z novim znakom Slovenskih železnic, ki ga je oblikoval arhitekt Nino Kovačevič.

1994

Italijanski elektromotornik ETR 460 z nagibnim mehanizmom, pravilno imenovan Pendolino na promocijski vožnji 17. septembra med Račami in Hočami doseže absolutni hitrostni rekord na slovenskih progah - 208,2 kilometra na uro.

2000

16. avgusta prispe v CD Moste prvi Siemensov dvodelni elektromotornik Desiro, montiran v TVT Nova v Mariboru. Naročenih je 10 dvočlenskih garnitur vrste SŽ 312-0 in 20 tričlenskih garnitur vrste SŽ 312-1, ki bodo postopoma v dveh letih zamenjale postarane "gomulke", poljske elektromotornike vrste SŽ 311/315.

2000

5. septembra poteka od Ljubljane do Maribora in nazaj slavnostna prva vožnja novega vlaka ICS (InterCity Special oziroma InterCity Slovenija), tročlenskega elektromotornika vrste SŽ 310 z nagibno tehniko, “pendolina”, ki ga je na bazi italijanskega ETR 460 izdelala italijanska tovarna FiatFerroviaria. Dobavljene so skupaj tri tridelne garniture, ki 24.septembra, s prehodom na zimski vozni red, začnejo redno voziti med Ljubljano in Mariborom.

2000

26. septembra poteka od Maribora do Ljubljane slavnostna inavguracijska vožnja novega Desiroja, Siemensovega dvočlenskega elektromotornika vrste SŽ 312-0.

2001

16. maja predsednik vlade Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek in predsednik vlade Republike Madžarske Viktor Orban v Hodošu uradno odpreta novo železniško povezavo med Slovenijo in Madžarsko.

2002

Sredi junija Slovenske železnice v mariborski tovarni TVT Nova slovesno prevzamejo še zadnjo od tridesetih garnitur Siemensovih Desirojev, novih elektromotornikov vrste SŽ 312.